Od nekdaj je avgust mesec, ko se v gore odpravi največ Slovencev. Ali to res še velja tudi danes, pravzaprav ne vem. Statistika pravi, da v naše gore letno zaide 1,7 milijona obiskovalcev. Več pove komentar študenta, ki delovno preživlja poletje v planinski koči na Kredarici. Povedal mi je, da pred avgustom skorajda ni spregovoril slovenske besede, saj so bili obiskovalci tujci – od Čehov, Poljakov, Madžarov do Američanov in tako dalje.
Tako je svoje razmišljanje o slovenskih gorah danes v svojem komentarju, ki si ga lahko v celoti preberete na straneh tednika Družina, začel Blaž Lesnik.
Od nekdaj je avgust mesec, ko se v gore odpravi največ Slovencev. Ali to res še velja tudi danes, pravzaprav ne vem. Statistika pravi, da v naše gore letno zaide 1,7 milijona obiskovalcev. Več pove komentar študenta, ki delovno preživlja poletje v planinski koči na Kredarici. Povedal mi je, da pred avgustom skorajda ni spregovoril slovenske besede, saj so bili obiskovalci tujci – od Čehov, Poljakov, Madžarov do Američanov in tako dalje.
Tako je svoje razmišljanje o slovenskih gorah danes v svojem komentarju, ki si ga lahko v celoti preberete na straneh tednika Družina, začel Blaž Lesnik.
Gostili smo državnega sekretarja na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Igorja Feketija, predsednico Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidijo Jerkič, predsednika Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Blaža Cvarja, izvršnega direktorja Gospodarske zbornice Slovenije Mitja Gorenščka in urednika revije Podjetna Slovenija Gorana Novkovića.
Gostili smo državnega sekretarja na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Igorja Feketija, predsednico Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidijo Jerkič, predsednika Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Blaža Cvarja, izvršnega direktorja Gospodarske zbornice Slovenije Mitja Gorenščka in urednika revije Podjetna Slovenija Gorana Novkovića.
Ker je julij mesec, ko je v naših gorah največ tujcev, ste v oddaji slišali pogovor z avtorjem vodnika za nemško govoreče planince Borisom Korenčanom, poiskali smo odgovor na vprašanje, kdaj bodo nekatere naše visokogorske poti obnovljene in odprte (v akciji smo ujeli predsednika PZS dr. Jožeta Rovana), v oddaji pa smo se spomnili tudi 25. obletnice ponovne postavitve križa na Škrlatici. Spomine je delil častni predsednik Skale dr. Anton Jeglič.
Ker je julij mesec, ko je v naših gorah največ tujcev, ste v oddaji slišali pogovor z avtorjem vodnika za nemško govoreče planince Borisom Korenčanom, poiskali smo odgovor na vprašanje, kdaj bodo nekatere naše visokogorske poti obnovljene in odprte (v akciji smo ujeli predsednika PZS dr. Jožeta Rovana), v oddaji pa smo se spomnili tudi 25. obletnice ponovne postavitve križa na Škrlatici. Spomine je delil častni predsednik Skale dr. Anton Jeglič.
Petdeseta letošnja oddaja je gostila avtorja knjige Iskri se beseda. Žarko Rovšček se je planinstvu zapisal že v mladih letih ter mu ostal zvest do danes, ko gore doživlja globlje in s peresom v roki. Dolgoletni predsednik PD Tolmin v teh dneh po Sloveniji predstavlja svojo knjigo, v kateri je zbral vse besedila Toneta Škarje. Zaupal nam je, kako se je tega izziva lotil in ga uspešno pripeljal do cilja.
V začetku decembra so v državnem svetu organizirali posvet z naslovom Kmetijstvo je varuh okolja in narave, znanstveno podprto, na katerem so nastopili številni gostje in podali svoje videnje problema in tudi rešitev. Medtem ko so na kmetijskem ministrstvu zapisali, da se je dogodek zaključil z zavedanjem, da kmetijstvo ni le del problema podnebnih sprememb, temveč je lahko pomemben del rešitve le teh, pa so nekateri samooklicani edino pristojni znanstveniki nastope nekaterih gostov razglasili za laži. Več boste slišali v kmetijski oddaji.
Pred vrati je jubilejno leto 2025. Prvo sveto leto je že leta 1300 uvedel Bonifacij VIII. Gre za celoletni poudarek, ki ga želi dati Cerkev v duhovnem in družbenem življenju. Kako lahko posameznik vstopi skozi svoja duhovna sveta vrata in kakšne priložnosti se odpirajo ob svetoletnem romanju upanja? O tem smo se pogovarjali s frančiškanom in rektorjem bazilike na Brezjah p. dr. Robertom Bahčičem.
Večerni klepet je nas je preko Indije odnesel v Slovenijo, Nemčijo in končno Švico. Henry je omenil, da je študiral skupaj s Saju (sadžu) Georgem, mojstrom klasičnega indijskega plesa, ki je v Evropi vzbudil precej zanimanja. Slovencev ni ravno navdušil, sem pripomnil. Pogled na napol nagega duhovnika, z ličili na obrazu in odetega v živopisana oblačila, je nekatere gledalce namesto v teološke višine popeljal v brezna nespodobnosti. To je bilo pred desetletji, danes se ga v Sloveniji nihče več ne spomni …
Komentar je pripravil jezuit p. Peter Lah, profesor na Gregoriani v Rimu.
Odvisnost od ne kemičnih drog, mobilne naprave, nova tehnologija od katerih so otroci, mladostniki zasvojeni, vabljeni k poslušanju.
Obiskali smo vrtec v Grosuplju, v studiu pa gostili urednico Mavrice Matejo Gomboc.
Poročali smo o vzpostavitvi medgeneracijskega centra v Mariboru, novem centru za ravnanje z odpadki v Posavju, skupnem domu gorskih reševalcev in gasilcev v Mojstrani, potujoči gasilski učilnici, novi depojski zbirki v Čebelarskem muzeju v Radovljici, ter o navadah, ki spremljajo božični čas in prehod iz starega v novo leto.